Letošnji slogan – Mobilnost za vse! – je bil tudi rdeča nit uvodnega dogodka za lokalne in regionalne koordinatorje ETM. Dogodka se jih je udeležilo več kot 75 predstavnikov, iz 45 različnih občin in 11 Regijskih centrov mobilnosti.
V uvodnem nagovoru se je Pia Primec, nacionalna koordinatorka Evropskega tedna mobilnosti in predstavnica Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, zahvalila za številčno udeležbo ter podala ključne informacije o letošnji kampanji. Predstavila je pomembno novost – vzpostavitev vseh 12 regijskih centrov mobilnosti, katerih naloga je koordinacija kampanje ETM na regijskem nivoju. V času kampanje bodo regijski ETM koordinatorji občinam nudili strokovno podporo pri pripravi programov, spodbujali povezovanje občin ter z regijskimi dogodki in regijskimi kampanjami dodatno spodbujali različne ciljne skupine k spremembam potovalnih navad.
Osrednja tema letošnje kampanje je »Mobilnost za vse!«, s katero želijo poudariti pomen vključujoče in dostopne mobilnosti za vse prebivalce. Vse občine je toplo povabila k prijavi na sofinanciranje aktivnosti ETM preko javnega razpisa za pripravo in izvedbo aktivnosti ETM 2025, ki bo objavljen v naslednjih 14 dneh. Pred objavo razpisa pa bo Ministrstvo izvedlo tudi predstavitev novosti javnega razpisa v AVK obliki.
K pričetku priprave programa ETM za leto 2025 Ministrstvo spodbuja tudi z že pripravljeno CGP podoba za leto 2025. Na spletni strani www.tedenmobilnosti.si so med gradivi za koordinatorje že objavljena nova komunikacijska gradiva za leto 2025 (plakati, pasice, podlage za prezentacije, podlage za podpise…).
Marjeta Benčina, strokovna sodelavka okoljske organizacije Focus, je predstavila ključne značilnosti prevozne revščine – kako jo opredeljujemo, kako jo merimo ter katere ranljive skupine so bile identificirane v okviru njihovega raziskovanja. Ob tem je izpostavila nekaj osnovnih kazalcev in s konkretnimi primeri ponazorila razsežnost problema. Za Slovenijo je po njenih besedah značilno prisilno lastništvo avtomobila, saj so prebivalci pogosto brez dostopa do alternativnih prevoznih možnosti, najrevnejši sloji pa za prevoz namenjajo največji delež svojih izdatkov. V nadaljevanju je predstavila tudi Socialni sklad za podnebje, ki naslavlja ravno te izzive in najranljivejšim omogoča pravičen prehod v bolj trajnostne oblike mobilnosti.
Simon Koblar, raziskovalec na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije, je spregovoril o prostorski in časovni dostopnosti javnega potniškega prometa (JPP). Predstavil je analizo dostopnosti JPP, ki jo je jeseni posodobil z novimi voznimi redi. Ugotovitve kažejo, da se je za večino prebivalcev dostopnost do ustreznih povezav izboljšala, pri manjšem delu prebivalstva pa se je žal tudi poslabšala. Posebej je izpostavil delež prebivalcev, ki živijo znotraj enega kilometra od postajališča z vsaj zadovoljivo pogostostjo voženj. Podatki iz analize bodo kmalu tudi javno dostopni.
Aleksander Djurić, vodja avtobusnega prometa v Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), je predstavil organiziranost in ključne naloge DUJPP ter poudaril pomembne deležnike, s katerimi sodelujejo. Poseben poudarek je namenil povezovanju z občinami, kjer imajo slednje osrednjo vlogo pri organizaciji šolskih prevozov – ti predstavljajo kompleksen sistem, ki se od občine do občine precej razlikuje. Ob tem je izpostavil, da si DUJPP prizadeva za potniku prijazen sistem JPP, kjer je potnik v središču in mu je zagotovljena čim boljša uporabniška izkušnja.
Marko Zevnik, ustanovitelj in direktor Zavoda Sopotniki – zavoda za medgeneracijsko solidarnost, je predstavil poslanstvo organizacije, katere cilj je pomagati starejšim pri vključevanju v aktivno družbeno življenje. Z brezplačnimi prevozi jim omogočajo večjo samostojnost ter ohranjanje socialnih stikov s širšo skupnostjo. Predstavil je tudi projekt Povezani s Toyota GO, ki trenutno poteka v štirih občinah območja Kras–Brkini, v petih občinah Triglavskega narodnega parka in v Postojni pod imenom »Torbar«. V več občinah so še v fazi dogovarjanja za vzpostavitev te storitve, ki je namenjena vsem prebivalcem.
Domen Bekš, sodelavec Regionalne razvojne agencije Gorenjske, BSC Kranj, je predstavil regijski sistem izposoje koles na podeželju ter njegovo širitev od leta 2016 do danes. Sistem danes obsega 10 občin, 73 postajališč, 160 električnih in 250 navadnih koles ter beleži več kot 100.000 izposoj letno.
V drugem delu dogodka je Romana Hribar iz Regijskega centra mobilnosti Ljubljanske urbane regije. Poleg obstoječih aktivnosti na ravni Ljubljanske urbane regije se je osredotočila na regijsko kampanjo Trajnostno v knjižnico po nagrado!, ki bo potekala od junija do konca oktobra 2025. Regijsko kampanjo je v lanskem letu izvajal zgolj RCM LUR, v letošnjem letu pa bo kampanjo izvajalo kar 8 Regijskih centrov mobilnosti, ki posledično dobiva že nacionalni značaj. Knjižnice kot urejeni in varni javni prostori predstavljajo odlično priložnost za spodbujanje aktivne mobilnosti. Hkrati se bo v okviru kampanje izvedel pregled dostopnosti knjižnic tudi za telesno ovirane ter opremljenosti knjižnic s kolesarskimi stojali.
V plenarnem delu so se s predstavitvami dobrih praks predstavile:
Občina Solčava: Nina Plesnik Brdar je predstavila razmere v občini, ki je močno prepletena s turizmom, ter aktivnosti, s katerimi na inovativen način vključujejo in povezujejo vse občane občine in spodbujajo trajnostno mobilnost. Zaradi celostnega pristopa je občina prejela priznanje Evropske komisije »Posebna omemba oziroma Special mention« ter nagrado za Najbolj aktivno malo občino v letu 2024 Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Občina Medvode: Gregor Rozman je predstavil aktivnosti v okviru Evropskega tedna mobilnosti, ki v občini Medvode potekajo že vrsto let kar celoten mesec september pod imenom Zeleni september. Med pestro paleto dogodkov izstopajo: zaprta ulica, vzpostavitev Parkleta – Urbane dnevne sobe na zaprtih parkiriščih, sistem izposoje koles, urbani sprehodi Lahkih nog naokrog, umetniška instalacija Kinetične vetrnice, izkustveni sprehodi Zdravilni gozdni koraki ter pobuda Grem z vlakom, kjer so si v letu 2024 udeleženci na »Vlaku za Jesenice pripovedovali vice, letos pa se bomo nasmejani odpeljali proti beli Ljubljani. Poskrbljeno bo za zabavo – sprehajali se bomo, pili kavo, si ogledali kakšno razstavo, imeli dogodkov polno glavo. Zvečer pelje v nove usode nas železnica spet v Medvode«
Občina Nova Gorica: Ana Kobe je predstavila prizadevanja na področju trajnostne mobilnosti v času Evropske prestolnice kulture (EPK) 2025. Izpostavila je številne aktivnosti, ki jih izvajajo že od same otvoritve EPK, vključno z mobilnostnim načrtom in prilagoditvami javnega potniškega prometa v času trajanja dogodka. Med aktivnostmi je ključen ukrep, ki ga je izvedla Direkcija RS za infrastrukturo – ureditev podhoda pod železniško postajo na katerega je občina uredila povezavo do mestnega jedra. Podhod predstavlja pomemben doprinos mestu ter promociji rabe vlaka, saj se je uporabnikom skrajšala pot za skoraj 1km. Med pomembnejšimi ukrepi so še prenove postajališč mestnega in medkrajevnega avtobusnega prometa, ureditev glavnega trga, izgradnja novih kolesarnic ter novih kolesarskih povezav, skupaj z vrsto drugih ukrepov in izboljšavami površin za pešce in kolesarje, ki jih je omogočil naziv EPK.
Mestna občina Maribor: Matej Moharič je izpostavil ključne izzive, s katerimi se občina sooča v pripravi in izvedbi ukrepov kot so zapore ulic – Koroška ulica, Lent, Cafova ulica, mostu – Glavni most, ki po izvedbi zaprtja tarča medije in nasprotovanja prebivalcev. Ob tem je podrobneje predstavil tudi izvajanje ukrepov iz Mobilnostnega načrta Mestne občine Maribor: oblikovanje Mobilnostnega sklada Mestne občine, iz katerega se bodo financirali ukrepi za spodbujanje trajnostnih prihodov zaposlenih na delovno mesto katerega osnova je priprava Pravilnika o načinu parkiranja in uporabe javnega potniškega prometa za zaposlene na mestni občini Maribor.
Zaključek plenarnega dela
Pia Primec je dogodek zaključila s promocijo kampanje Polni zagona kolesarimo v službo ter povabila vse koordinatorje in občine kot promotorje k sodelovanju.